Search
среда 27 мај 2020
  • :
  • :

ЗА ФИЛИПИНИТЕ И ВЛИЈАНИЕТО ОД САД

Македонија

Заболени
2,039
+25
Мртви
119
+3
Излечени
1,470
Активни
450
Last updated: 27/05/2020 - 14:02 (+02:00)

KRATKA ISTORIJA NA FILIPINITE I VLIJANIETO NA SAD VO OVAA ZEMJA

Republika Filipi e država vo zapadniot Pacifik čija teritorija se sostoi od 7.100 ostrovi, a najmnogu naseleni se pogolemite 11. Na nekoi od ostrovite seušte ima aktivni vulkani. Nejzinata teritorija go formira delot poznat kako Malajski arhipelag, zaedno so ostrovite na Indonezija i Malezija. Glaven i najgolem grad e Manila so 1.5 milion žiteli, koj e bazičen trgovski i kulturen centar na zemjata, a potoa sledat gradovite Davao, Sebu i Zamboanga. So doagjanjeto na španskata kolonijalna vlast na ovaa teritorija se rasprostranilo hristijanstvoto pa taka denes okolu 90 % od Filipinskiot narod se katolici, a nad 7 % se muslimani – koi pretežno se naseleni vo južnite delovi od zemjata. Vrz osnova na popisot od 2010 godina vo zemjata živeat 92 milioni lugje.

Mnogu malku se znae za prvite čovečki naselbi na Filipinite, bidejki naučnite dokazi seušte se neubedlivi vo teoriite. Zaednicite koi živeele na ostrovite vospostavile kontakt so istočna i jugoistočna Azija duri posle 10-tiot vek, a vo tekot na 12-tiot vek Filipinite stanuvaat del od golemoto malajsko kralstvo zaedno so Sumatra, za da pokasno vo 14-tiot vek doselenicite od poluostrovot go prenesat islamot kako religija vo južnite ostrovi od Sulu arhipelagot. Se do doagjanjeto na kralskite španski moreplovci vo 16-tiot vek na ostovite ne postoel nikakov politički entitet (kralstvo, sultanat ili carstvo).

Vo 1521 godina po naredba na Karlo V-ti, španskiot istrazuvac Ferdinand Magelan ostvaruva prv dokumentiran kontakt na Evropejcite so naselenieto na filipinskite ostrovi, a od toj moment ovie teritorii stanuvaat prva i edinstvenata aziska kolonija na Španija. Vo tekot na 19-tiot vek industriskata revolucija go menuva svetot i SAD stanuvaat zainteresirani za državnite dobra na Filipinite, pri što toj interes ke rezultira so vojna pomegju Kralskata Španija i SAD, za pokasno Filipinite da pripadnat pod kontrola na amerikanskite sili.

Za vreme na Vtorata Svetska vojna Filipinite bile okupirani od Japonija, a dovčerašnata elita koja blisko sorabotuvala so amerikancite sega se poklonila pred noviot okupator. No, posle ovaa nova okupacija od strana na Japonija izbuvnala golema anti-kolonijalna pobuna. Narodnata vojska koj se sostoela od okolu 100.000 selani predvodena od komunistickata partija oslobodila golema teritorija na koja bile vospostaveni lokalni vlasti. Vo strav od toa da ne zavladeat komunistite na celata teritorija, SAD im vetile na Filipincite deka ke im dadat samostojnost otkako ke završi japonskata agresija.

Amerikanskoto “osloboduvanje” vo 1945 godina sprema poveketo bilo pološo i od japonskata okupacija. Istoričarot Gabriela Kolka ke zapiše: “Za poveketo Filipinci osloboduvanjeto bese strasno iskustvo, bidejki bezobzirnoto bombardiranje dovede do golemi uništuvanja, a so doagjanjeto na amerikanskite trupi zaživea crniot pazar i prostitucijata, odnosno socijalnata struktura na opštestvoto potpolno se raspadna”. Glavniot grad Manila bil eden od najbombardiranite gradovi vo Vtorata Svetska vojna (po Varšava), a po povlekuvanjeto na Japoncite – amerikanskite sili vednaš se vklučile vo borbata protiv narodnoosloboditelnata armija na Filipincite.
Zemjata koja samiot narod ja oslobodil, povtorno potpadnala pod vlijanie na amerikancite.

Na 4-ti juli 1946 godina za prvpat Filipincite ke dobijat nezavisnost, no ke gi vodat državnici koi se isklučivo lojalni na amerikanskata armija i amerikanskite ekonomski interesi. Vo tekot na 1992 godina pretsedatelkata Korason Akino (soprugata na ubieniot senator i lider na opozicijata Beninjo Akino, čija likvidacija ja naračuva togašniot pretsedatel Ferdinad Markos) uspeva da izdejstvuva povlekuvanje na amerikanskite sili od teritorijata na svojata zemja, so obrazlozenie deka amozitetot na naselenieto sprema amerikanskata vojska stanal tolku silen što e proceneto deka dokolku tie vednaš ne ja napustat državata rabotite bi mozele da izlezat od kontrola.

Za pomalku od tri decenii zemjata povtorno ke počne da zapagja vo finansiski krizi (nadvorešniot dolg premina 70 milijardi USD) i pomošta vo ovoj moment i e tolku potrebna od SAD, NR Kina ili Rusija što aktuelniot pretsedatel nema mokj nitu opcija da gi kritikuva stranskite napori za povtornoto zaposednuvanje na zemjata so tugjite bazi.
Vo tekot na ovie dve decenii ke izbie i vojna na jugot od zemjata vo pokrainata i ostrov Mindanao, bidejki mesnoto naselenie (pretstavuvano od gerilcite na Islamskiot osloboditelen front Moro) e so muslimanska veroispovest (potpomognato od vladite na Libija, Malezija, Pakistan, Sirija, Saudiska Arabija i Palestina) i bara nezavisnost od državata. Ovoj spor navidum ke bide rešen so davanje na pogolema avtonomija (nesto slično kako našiot ramkoven, samo so pogolemi ovlastuvanja na provinciskite vlasti) na ovoj region od centralnata vlast.

Celata moderna istorija na Filipinite e vsušnost borbata na filipinskiot narod protiv amerikanskoto vlijanie vo nivnata zemja. Pred poveke od 100 godini, potočno vo 1898 godina, SAD gi zavzemaat Filipinite zaedno so Kuba, Porto Riko i Guam, kako voen plen od pobedata nad špancite vo špansko-amerikanskata vojna. Vo 1899 godina Filipinskiot narod diga vostanie protiv amerikanskata kolonijalna vlast, na čij otpor amerikancite odgovaraat zestoko so genocid – odnosno so likvidiranje na site licnosti postari od 10 godini.

Stavanjeto na ovaa pacificka ostrovska nacija pod amerikanska vlast traelo 100 godini vojni, vo koi Amerikacite po sekoja cena nastojuvaat da ja prosirat svojata dominacija vo ovoj region na Azija, a Vtorata Svetska vojna, Korejskata vojna, vojnata vo Vietnam kako i povlekuvanjeto od Dogovorot za nuklearnoto vooružuvanje od sreden dostrel se samo del od poširokiot plan za doblizuvanje do NR Kina so pomos na poslusnite sateliti (Avstralija, Tajland, Singapur, Republika Koreja, Japan, Malezija, Tajvan i Guam).

* Inaku Republika Filipini e šesta zemja po red, koja na 8 maj 1992 godina ja prizna nezavisnosta na Makedonija pod ustavno ime, vo mandatot na Korason Akino (majkata na poranešniot pretsedatel Beninjo Akino III-ti).

Фотографија на Gavrilo A. Miloshevski.
loading...